Šola za župane v Zasavju: Kako lahko občine in nevladne organizacije skupaj razvijajo Zasavje?
V Podjetniškem inkubatorju Kompreshous v Hrastniku je v torek, 20. oktobra 2026, potekala Šola za župane 2026, srečanje predstavnikov nevladnih organizacij, kandidatk in kandidatov za županje in župane ter občinske svetnice in svetnike iz Zagorja ob Savi, Litije, Hrastnika in Trbovelj. Dogodek je bil namenjen odprtemu pogovoru o potrebah lokalnega okolja in izzivih s katerimi se srečujemo nevladne organizacije na terenu ter možnostih za njihovo skupno reševanje.
Srečanja so se udeležili kandidati in kandidatke za župane in županje
- za Zagorje ob Savi: Matjaž Švagan in Tanja Brajer,
- za Litijo: Boris Doblekar in Iztok Izlakar,
- za Hrastnik: Marko Funkl in Valentina Moljk,
- za Trbovlje: Jože Weingartner in Domen Janc.
Svojo odsotnost na dogodku so opravičili Zoran Poznič, sedanji župan Občine Trbovlje, Franci Rokavec, sedanji župan Občine Litija in Boris Bevc, kandidat za župana Občine Litija.
Pogovor je povezovala Lucija Cestnik, zbrane pa je uvodoma nagovorila Klara Kržišnik, vodja Regionalnega centra NVO Consulta.
Nevladne organizacije smo pomemben partner občin
Nevladne organizacije pomembno prispevamo h kakovosti življenja v lokalnih skupnostih. S svojim delom povezujemo prebivalce, izvajamo športne, kulturne, izobraževalne in socialne programe, skrbimo za različne skupine ljudi ter se odzivamo na potrebe, ki jih javne institucije same ne morejo vedno v celoti nasloviti.
Ljudje se v njih povezujemo, ker nam je določeno področje resnično pomembno. In prav ta zavzetost je naša največja vrednost. Opozarjamo na potrebe ljudi, vztrajamo pri temah, ki so za skupnost pomembne, predlagamo rešitve in smo jih pripravljeni pomagati tudi uresničevati ter temu nameniti svoj prosti čas, energijo in znanje.
Če pogledamo širše, dobro razvite nevladne organizacije, ki jih občine podpirajo pri njihovih prizadevanjih, lokalnemu okolju prinašajo veliko več, kot je sama finančna vrednost podpore, ki jo prejmejo. Zato podpora nevladnim organizacijam ni zgolj strošek za občinski proračun, temveč naložba v ljudi in razvoj skupnosti.
Otroci in družine potrebujejo dostopne programe
Uvod v razpravo o otrocih in družinah je podala Lavra Izgoršek iz Društva prijateljev mladine Trbovlje. Predstavila je potrebe otrok in družin ter opozorila na razlike v dostopnosti programov med občinami. Poseben izziv je počitniško varstvo, saj se potrebe družin med šolskimi počitnicami povečajo, ponudba organiziranih aktivnosti pa ni povsod enako dostopna.
V odzivih kandidatov je bilo izpostavljeno, da so za kakovostne programe pomembni ustrezni prostori, sredstva in usposobljeni izvajalci. Ob tem se je odprlo vprašanje, kako dobre prakse delovanja in podpore društvom prijateljev mladine, ki se že uveljavljajo v posameznih občinah, prenesti tudi v druga okolja Zasavja.
Ena od možnosti za tesnejše povezovanje in sodelovanje je ustanovitev Regijske zveze društev prijateljev mladine Zasavje, ki bi lahko povezala obstoječa društva, olajšala izmenjavo izkušenj in spodbudila razvoj programov v celotni regiji. Pomemben korak na tem področju pa je zagotovo tudi Center za družine, ki ga v zasavju še nimamo. Za uresničitev takšne pobude bo pomembna tudi podpora občin. Te lahko prispevajo z zagotavljanjem prostorov, podporo programom in ustvarjanjem pogojev za dolgoročno delovanje organizacij, ki odgovarjajo na potrebe otrok in družin.
Zapuščene živali: kandidati podprli iskanje regijske rešitve
Stanje glede skrbi za zapuščene živali v regiji sta udeležencem predstavila Alojz Klančišar iz Kinološkega društva Zagorje in Roman Turnšek iz Društva proti mučenju živali Trbovlje, ki kot prostovoljca že leta delujeta in opozarjata na to problematiko in sta že večkrat predlagala tudi konkterne rešitve.
Trenutno ima vsaka Zasavska občina vprašanje oskrbe zapuščenih živali urejeno na svoj način, vendar nobena nima dolgoročne rešitve. Zato se kot možnost kaže vzpostavitev regijskega zavetišča, ki bi omogočilo bolj usklajeno in dolgoročno urejanje tega področja.
Vsi kandidati so podprli iskanje skupne regijske rešitve in predlogu za postavitev regijskega zavetišča za živali. Med ključnimi izzivi ostajajo izbira primerne lokacije, zagotovitev financiranja ter ustreznih kadrov, vključno z veterinarji in oskrbniki. Pomembno bo tudi sodelovanje občin, veterinarskih služb ter nevladnih organizacij in prostovoljcev, ki se s problematiko srečujejo na terenu.
Podpora ideji in zaveza k aktivnemu skupnemu iskanju rešitve je pomemben korak. Za njeno uresničitev pa bodo potrebni konkretni dogovori o lokaciji, financiranju in načinu delovanja zavetišča. Dodatno bo potrebno okrepiti tudi ozaveščanje ljudi na terenu in ohranjati oz. prenesti prakso sofinanciranja občin ob kastraciji in sterilizaciji mačk.
Sava ponuja razvojne priložnosti na področju turizma
O razvojnih priložnostih in okoljskem vidiku, povezanih z reko Savo sta spregovorila Dejan Kerin iz Društva Savski gusarji in Davorin Žnidarič iz Inštituta za trajnostnostni razvoj Kum.
Sava predstavlja pomembno priložnost za razvoj turizma, rekreacije in športnih dejavnosti v Zasavju, kar je prepoznano tudi v Startegiji razvoj turizma Zasavje JE. Predstavnika nevladnih organizacij sta opozorila na možnosti za razvoj dejavnosti ob reki in na pomen povezovanja različnih ponudnikov. Kandidati so v odzivih prepoznali turistični potencial Save, ki povezuje vse štiri občine ter poudarili pomen sodelovanja, razvoja novih turističnih produktov in povezovanja ponudbe v regiji.
Ob tem je razprava odprla tudi vprašanje širših posegov v prostor, zlasti hidroenergetskih projektov, ki bi dodatno degradirali naše okolje in imeli negativen vpiv na podtalnico ter s tem zaloge pitne vode. Pri teh vprašanjih stališča niso bila enotno izražena, zato je pomembno razlikovati med podporo razvoju turizma in odločitvami o večjih posegih v reko. V razpravi je bilo poudarjeno, da je treba pred odločitvami pridobiti strokovne ocene, javnosti predstaviti prednosti in slabosti ter omogočiti prebivalcem, da sodelujejo pri odločanju. Omenjeno je bilo stališče, da bi se o takšnih projektih kot so hidroelekrarne na Savi odločali prebivalci na lokalnem referendumu, ko bi bili izpolnjeni ustrezni pogoji.
Sava tako odpira pomembne razvojne možnosti, vendar je za njihovo uresničevanje potrebno usklajevanje turističnega razvoja, varovanja okolja, energetskih interesov in potreb lokalnih skupnosti.
Potrebe starejših za vključujoče in samostojno življenje
O izzivih in pomenu podpore starejšim je spregovorila Helena Perko, koordinatorka programa Starejši za starejše pri Društvu upokojencev Gabrovka. Predstavila je delo prostovoljcev, ki starejšim pomagajo pri vsakodnevnih opravilih, jih obiskujejo in skrbijo za njihovo socialno vključenost ter preprečevanje osamljenosti.
Pomemben del podpore so tudi prevozi za starejše, ki jih občine zagotavljajo v sodelovanju s programoma Sopotniki in Prostofer. Gre za dobro prakso, ki si jo želimo ohraniti tudi v prihodnje, ponudbo brezplačnih prevozov za starejše pa glede na potrebe uporabnikov še razširiti in prilagoditi.
V razpravi je bilo poudarjeno, da se potrebe med občinami razlikujejo. Nekje bi bil pomemben korak vzpostavitev dnevnega centra za starejše, drugje pa zaposlitev koordinatorja aktivnosti. Zato je ključno, da občine skupaj z nevladnimi organizacijami prepoznajo, kaj v njihovem okolju najbolj manjka in podprejo razvoj ustreznih rešitev, ki bodo podpirale starejše ter jim omogočile čim bolj vključujoče in samostojno življenje. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi prostovoljci, katerim je potrebno zagotoviti dobre pogoje za delo.
Dialog kot začetek sodelovanja
Šola za župane ni bila namenjena soočenju političnih programov, temveč neposrednemu pogovoru o potrebah lokalnih skupnosti. Namen dogodka je bil tako opozoriti na lokalne izzive, ki v razpravah o razvoju pogosto ostanejo v senci infrastrukturnih projektov, čeprav so prav tako pomembni za kakovost življenja občank in občanov.
Pomembno je, da se pogovor ne konča z dogodkom. Nevladne organizacije s svojim znanjem, izkušnjami in neposrednim stikom s prebivalci lahko pomembno prispevamo k oblikovanju občinskih politik. Na drugi strani lahko občine z odprtim dialogom, ustreznimi pogoji za delovanje in dolgoročnim sodelovanjem pomagajo, da se dobre pobude uresničijo tudi v praksi.
Želimo si, da se bodo predlogi, ki so se oblikovali skozi pogovor med kandidati in nevladnimi organizacijami znašli v programih kandidatov in se v nadaljevanju tudi realizirali ali pa vsaj odprli nadaljna sodelovanja za njihovo naslavljanje.
Da bo naše prihodnje sodelovanje v nadaljevanju tudi transparentno nam je Teja Roškar, višja svetovalka na Komisiji za preprečevanje korupcije ob koncu srečanja predstavila še kako zagotoviti pregledno in odgovorno sodelovanje med občinami in nevladnimi organizacijami.
Dogodek smo organizirali v Regionalnem centru NVO Consulta ob vseslovenski akciji Šola za župane, ki jo ob lokalnih volitvah pripravljamo v okviru Mreže regionalnih stičišč nevladnih organizacij ZaNVO.
.png)
