Društvo za zdravilne rastline Zasavje: »Vsak član je k priznanju prispeval delček sebe.«

Naziv Prostovoljska organizacija zasavske regije 2025 je prejelo Društvo za zdravilne rastline Zasavje, kjer z zeliščnim vrtom, delavnicami, knjigami ter učnimi uricami za mlade naravoljubce že več kot 17 let tkejo zeleno nit med naravo in lokalno skupnostjo. S predsednico društva Cvetko Drnovšek smo se pogovarjali o ponosu, zeliščih, pridnih prostovoljkah in načrtih za prihodnost.

Na priznanje Prostovoljska organizacija zasavske regije 2025 so po Cvetkinih besedah v društvu zelo ponosni, še posebej, ker so bili »v družbi zelo zanimivih nominirancev.« Vesela je, da so njihovo delo prepoznali tako člani kot širša javnost, ki je glasovala zanje celo izven Zasavja. Naziv so predstavili tudi na občnem zboru: »Vodstvena ekipa je bila deležna kar precejšnjega aplavza. Zavedamo pa se, da je vsak član pripeval k priznanju delček sebe in svojega ustvarjanja v društvu.«

Vzponi, padci in novi poganjki

Sedemnajst let ni malo – in v tem času je društvo doživelo marsikaj. V času pandemije Covida je članstvo občutno upadlo, po pandemiji pa število članov znova raste in danes štejejo že več kot 140 članov. V društvu je tudi otroška sekcija, ki jo večinoma sestavljajo vnuki članov ter otroci, ki so se društvu pridružili ob prireditvah v Evroparku. Na vprašanje, kateri projekt jih je v zadnjem letu najbolj napolnil s ponosom, Cvetka brez oklevanja omeni Učne urice za naravoljubce – srečanja, kjer otroci in starši skupaj sadijo rastline, jih spoznavajo na vrtu, otroci pa iz starih semen ustvarjajo mandale. Med članicami društva je veliko vzgojiteljic, zato se otroci naučijo različnih veščin, kot je denimo odtis rastlin na platno.

V društvu so ponosni tudi na kulinarične delavnice, na katerih članice društva redno osvajajo priznanja – na Ajmohtijadi so že dvakrat osvojili prvo mesto. Poleg tega organizirajo izlete, skupne pohode v naravo in izdajajo lastne publikacije: do zdaj so izdali že tri knjige ter dva letna koledarja.

Vrt tete Johance in pridne roke

Prostovoljci v društvu prevzemajo raznolike vloge - tudi tisti, ki rastlin ne poznajo dobro, najdejo svoje mesto. A osrednje prizorišče je Vrt tete Johance v Evroparku, kjer je dela vedno dovolj. Vrt je v lokalni skupnosti postal prava znamenitost, saj se pri njem zbirajo tako stari kot mladi, pohvale pa prihajajo iz vsega Zasavja in širše. Društvo je za Vrt tete Johance prejelo pohvale Turistične zveze Slovenije, predstavljen pa je bil tudi v različnih medijih.

»Tu je vedno premalo pridnih delovnih rok. Rastline je potrebno negovati skozi celo rastno sezono. Le tako si pridelamo surovino za naše čajne mešanice,« pove Cvetka. Kljub pridnemu delu na vrtu pa bi bilo brez prostovoljk, ki nabirajo rastline tudi na višje ležečih travnikih, surovin za potrebe društva premalo. Cvetka s posebnim zadovoljstvom omeni, da so v zadnjih dveh ali treh letih pridobili kar nekaj novih mlajših upokojenk: »Priznati moram, da so zelo vestne, pridne in ukaželjne. Res smo se jih razveselili.«

Semena kot prihodnost

Zeliščarstvo in trajnostni razvoj sta področji, ki v javnosti pridobivata vse več pozornosti, in to se odraža tudi v zanimanju za njihovo delo. Od leta 2010 v okviru projekta Razgovori o zdravju za zdravje vabijo predavatelje, ki govorijo o zdravilnih rastlinah, zdravem načinu življenja in bivanju z naravo. Poleg delavnic o izdelavi mil, mazil in čajnih mešanic pa se v društvu vse bolj zavedajo pomena semen. Tako resno razmišljajo o večji lastni pridelavi semen, to znanje pa bi radi prenesli tudi na sokrajane.

»Semena so iz leta v leto bolj pomembna postavka v našem življenju. Brez dobrih semen bomo težko funkcionirali,« opozori sogovornica.

Mladi: izziv in upanje

Privabljanje mlajše generacije ostaja eden večjih izzivov. Cvetka razume, zakaj mladi težko pridejo: ko se vrnejo domov iz služb, morajo najprej poskrbeti za družino. A vsakič, ko se kdo oglasi kot podporni član, se v društvu iskreno razveselijo: »Želimo si še kakšnega mlajšega člana, toda k nam se priključujejo le otroci iz vrtcev in prve triade. Toda tudi to je dobro, saj še vedno velja rek: Kar se Janezek nauči, to Janez zna.«

Finančnih sredstev je, kot pri večini prostovoljskih organizacij, kronično premalo. »Sedaj smo dve leti močno varčevali, da smo se lahko prijavili na projekt Lokalne akcijske skupine - Skrivnosti zelišč, kjer se bomo učili o hidrolatih. To znanje bomo prenesli na naše sokrajane in tudi na ta način prispevali, da bodo lahko kakšne zdravilne pripravke izdelali sami in tako nekaj privarčevali.«

Za prihodnost si v društvu zastavljajo obsežne načrte, od vzdrževanja vrta in učnih uric do kulinaričnih prireditev in novih publikacij. Najbolj iskrena pa je Cvetka v zadnjem stavku:

»Najbolj si želimo, da bi ostali zdravi in sposobni, da zastavljene letne načrte izpeljemo odgovorno in v polni meri.«

Pridružite se prostovoljcem

Prostovoljska dela, ki se jim lahko pridružite v zasavski regiji, najdete na portalu imejsefajn.si ali se prijavite na prejemanje SMS obvestil o prostovoljskih delih - pošljite SMS PRIJAVA na številko 030 400 444. Za več informacij smo vam na voljo na Regionalnem centru NVO Consulta, Ponoviška cesta 12, Litija, info@consulta.si ali 059 927 619.