Ustanovitev društva

Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu in v skladu z zakonom o društvih. Ustanovijo ga lahko najmanj tri poslovno sposobne fizične ali tri pravne osebe, ki na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi društva in temeljni akt društva (običajno je to statut).

Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva. Društvo se ne sme ustanoviti oziroma ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti.

Delovanje društva je javno.

Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost društvo pridobi z vpisom v register društev. Z vlogo zastopnik društva pri pristojni upravni enoti poda zahtevo za registracijo društva. Z registracijo društvo postane pravna oseba zasebnega prava.

Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Premoženje društva sestavljajo denarna in druga sredstva, ki jih društvo pridobi s članarino, darili in volili, prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti društva in iz drugih virov, njegove nepremične in premične stvari ter materialne pravice. Društvo ne sme deliti svojega premoženja članom.

Glede na področje dejavnosti lahko ustanovimo naslednje vrste društev: okoljevarstvena, gasilska, geografska, glasbena, humanitarna, izumiteljska, kmetijska, kulturna, medicinska, študentska, pevska, itd.

ORGANI DRUŠTVA

Predsednik, ki zastopa društvo v pravnem prometu, izvoli ga občni zbor in sicer za dobo, ki je določeno v statutu;
Občni zbor sestavljajo vsi člani društva. Njegova naloga je sprejemanje statuta in njegovih sprememb, voli predsednika in ostale organe, potrjuje finančni načrt ter sprejema vse ostale temeljne odločitve;
Tajnik, sekretar skrbi za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi društva;
Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju, ki ga sprejme upravni odbor v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi ter statutom;
Upravni odbor je izvršilni organ občnega zbora, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sklepih sprejetih na občnem zboru.
Nadzorni odbor spremlja delo upravnega odbora in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno materialnim poslovanjem društva.
Disciplinska komisija vodi disciplinski postopek, ugotavlja disciplinske kršitve in izreka disciplinske ukrepe v skladu z disciplinskim pravilnikom.

Društvo mora nujno imeti občni zbor, kot najvišji organ, osebo za zastopanje - predsednika društva in organ, ki vrši nadzor nad poslovanjem društva. Ostale organe ima kadar ima društvo večje število članov, je pa vsekakor potrebno opredeliti pristojnosti vseh organov že ob ustanavljanju.

Statut je temeljni akt društva, ki določa pravice in obveznosti organov in članov društva ter strukturo in ureditev društva. Mora biti v skladu z Zakonom o društvih in s pravnim redom Republike Slovenije. Predstavlja osnovno podlago za ustanovitev in delovanje društva. Statut in njegove spremembe sprejema zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani.

Temeljni akt oz. statut mora določati:

ime, skrajšano ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja) ter morebitnih podružnic;
namen, cilje in pogoje delovanja društva;
dejavnost oziroma naloge društva;
pogoje in način včlanjevanja ter prenehanje članstva, pravice in obveznosti članov;
način upravljanja društva;
zastopanje društva;
financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva;
način zagotavljanja javnosti dela društva;
način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;
način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.

Ime društva mora biti v slovenščini. Če ima društvo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, je ime društva v obeh uradnih jezikih. Ime se mora razlikovati od imen drugih društev in ne sme biti zavajajoče ali žaljivo.
Če zakon ne določa drugače, mora ime društva vsebovati besedo društvo, združenje, klub ali družina. V imenu mora biti označba, ki nakazuje na dejavnost društva.

Društvo lahko določi tudi skrajšano ime društva, za katero veljajo določbe, ki se nanašajo na ime društva. Označba, ki nakazuje na dejavnost društva ni obvezna sestavina skrajšanega imena društva.

Dejavnosti pridobitne dejavnosti morajo biti opredeljene s 5-mestnim številom po SKD - standardna klasifikacija dejavnosti.

POSTOPEK USTANOVITVE DRUŠTVA

Za registracijo društev je pristojna upravna enota, na območju katere je sedež društva. O pritožbah zoper odločbe upravne enote odloča Ministrstvo za notranje zadeve. Vlogo za registracijo društva poda zastopnik ali oba zastopnika društva, kadar imata skupno pooblastilo za odločanje, pri upravni enoti, na območju katere ima društvo sedež.

Vloga za registracijo društva

Za registracijo društva se plača upravna taksa (tarifna št. 1 in 1. točka tarifne številke 16) v višini 31,72 EUR.

K zahtevi za ustanovitev morate priložiti:

zapisnik ustanovnega zbora, ki mora vsebovati kraj in čas ustanovnega občnega zbora, dokazilo o navzočnosti vsaj treh ustanoviteljev, sklep o ustanovitvi društva, sklep o sprejemu statuta, sklep o izvolitvi organov; zapisnik mora biti podpisan in sicer ga mora podpisati zapisnikar ter dva overitelja;
en izvod temeljnega akta,
seznam s podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma ime pravne osebe, identifikacijska številka, sedež in naslov sedeža ter osebno ime zastopnika pravne osebe) in njihovimi lastnoročnimi podpisi,
naslov sedeža društva,
osebni podatki zastopnika društva, osebno ime, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča in način zastopanja ter meje pooblastil za zastopanje, kadar društvo določi dva zastopnika,
podatek o dejavnostih društva in predlog za glavno (nepridobitno) dejavnost.

V primeru, da so ustanovitelji pravne osebe ali tuje pravne osebe pa priložite tudi:

dokazilo o pridobitvi pravne osebnosti za tuje pravne osebe, ustanoviteljice društva,
odločitev pristojnega organa pravne osebe, ustanoviteljice društva, o ustanovitvi društva,

Z izdajo odločbe upravnega organa o registraciji postane društvo pravna oseba. Upravni organ na pristojni upravni enoti je dolžan izdati odločbo v enem mesecu.

PRENEHANJE DELOVANJA DRUŠTVA

Društvo preneha, če zbor članov sprejme sklep o prenehanju društva.

V sklepu mora določiti društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Če društvo v sklepu ne določi naslednika premoženja in ga tudi na podlagi določb temeljnega akta ni mogoče določiti, premoženje društva pripade lokalni skupnosti, na območju katere je imelo društvo svoj sedež. Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo proračunu, preostanek premoženja pa prenese na prevzemnika premoženja z dnem izbrisa društva iz registra društev.

Društvo preneha tudi s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu.

POSTOPEK ZA SPREMEMBO STATUTA

Če društvo spremeni ime, skrajšano ime, sedež ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslov sedeža, mora vložiti zahtevo za registracijo spremembe v 30 dneh od nastale spremembe. Enak rok je določen tudi za vložitev zahteve za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo oziroma registracijo pripojitve društva.

Statut in njegove spremembe sprejema občni zbor/zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani društva. Za veljavno spremembo statuta je treba izpolniti 2 pogoja:

sklepčnost (ZDru-1: navzočih vsaj ½ članov; statut društva lahko določi drugačen pogoj),
večina glasuje za spremembe (ZDru-1: vsaj polovica navzočih; v statutu je lahko določena drugačna večina).

Pravna podlaga: