Delo od doma in čakanje na delo v NVO

Zaradi preprečevanja razširjanja koronavirusa COVID-19 tudi v nevladnih organizacijah organiziramo delo naših zaposlenih od doma. Lahko pa se tudi zgodi, da zaposlenim zaradi nastalih razmer ne moremo zagotoviti dela. V tem primeru lahko zaposlene napotimo na čakanje na delo doma. Oboje je opredeljeno v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Članek se glede na sprejete ukrepe Vlade za omilitev posledic zaradi koronavirusa osvežuje.

Delo od doma

 

Delo na domu se opredeljuje kot delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca in ga definira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 68. členu.

V pogodbi o zaposlitvi se mora pri kraju opravljanja dela določiti, da se delo opravlja tudi od doma. V kolikor v pogodbi o zaposlitvi to ni določeno delodajalec ne more odrediti dela na domu, če delavec s tem ne soglaša. Le izjemoma lahko delodajalec odredi delo na domu brez soglasja delavca. V primerih kot so naravne ali druge nesreče in drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, vendar le dokler trajajo takšne okoliščine. Kar je določeno v 169. členu ZDR-1. Do e-obrazca za pripravo sklepa, s katerim delodajalec zaposlenemu odredi delo na domu, zaradi izrednih okoliščin najdete na strani informiran.si.

Delavec, ki opravlja delo na domu, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca. Upravičen je do povračila stroškov prehrane in do regresa za letni dopust v enakem znesku kot delavci, ki delajo na sedežu delodajalca. Pri uporabi svojih sredstev pa je delavec upravičen tudi do nadomestila za uporabo npr. papirja, tiskalnika, telefona, računalnika ipd. Ni pa upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela.

Delodajalec je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu. Pred opravljanjem dela na domu je delodajalec dolžan o tem obvestiti Inšpektorat RS za delo. To storite na naslov prijave.irsd@gov.si. Vsebuje naj seznam delavcev, kakšno delo opravljajo delavci, kje opravljajo delo in koliko časa je predvideno opravljanje dela na domu.

Podrobnosti o opravljanju dela na domu najdete v pojasnilih MDDSZ posodobljena verzija 20.3.2020 na povezavi.

Čakanje na delo doma

 

V kolikor delodajalec dela svojim zaposlenim zaradi poslovnih razlogov ne more zagotoviti pa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 138. členu opredeljuje, da delavce lahko pisno napoti na čakanje na delo doma. To lahko stori tudi po elektronski poti. Uporablja se lahko začasno, najdlje za čas šestih mesecev, z namenom ohranitve zaposlitve. Delavec ima v tem primeru pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov in dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca v primeru potreb po delu.

V kolikor zdrav delavec, ki bo ostal doma zaradi varovanja otrok, pa svojega dela ne more opravljati na domu je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ta ne sme znašati manj kot 70 odstotkov minimalne plače in gre v breme delodajalca, kar je skladno s 6. odstavkom 137. člena ZDR-1.

Več na strani MDDSZ v posodobljeni verziji 20.3.2020 na povezavi.

Državni zbor je, 20. 3. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPP), ki predvideva da breme delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo v višini 60 odstotkov nosijo delodajalci, preostalih 40 odstotkov pa država in je omejeno z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Vendar predlog trenutno predvideva le gospodarske družbe, zadruge ter delodajalce, ki so fizične osebe in zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi in izpolnjujejo tudi ostale pogoje.

Glede na objavljene Smernice z naborom ukrepov za omilitev posledic 'korona' epidemije, 24. 3. 2020 bodo ključni interventni ukrepi veljali za vse delodajalce ne glede na njihovo pravno obliko. Torej tudi za društva, zavode, ustanove. Med drugim je tako predvideno za vse delodajalce, da:

Sofinancira se nadomestilo plač za delavce na čakanju na delo doma. Vse prispevke vseh zaposlenih, ki so na čakanju, v tem obdobju v obe blagajni in proračun plačuje država, pravice zavarovancev in prihodki blagajn pa se ohranjajo. Država dodatno sofinancira 20 % neto nadomestila zaposlenim. Upravičenost sofinanciranja se po koncu poslovnega leta ugotavlja na podlagi izkazov poslovnega izida.

Status za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile (varstvo otrok, nezmožnost prihoda na delo – 6. točka 137. člena ZDR) se izenači s statusom za delavce na čakanju.

Projekti

Regionalni center NVOStičišče NVO osrednje SlovenijeYOUTH IS EUROPEAN FUTURE-Mladi so prihodnost Evrope- mreža mest proti EvroskepticizmuYOUROPE: S povezovanjem do boljše EvropeEvropski center za informiranje civilne družbeTwinfos-informiranje in podpora pobratenju

Sofinancerji

Ministrstvo za javno upravoEvropa za državljaneZRSZZobčina litijaZagorje ob Savi

Hitri kontakt

E: info@consulta.si

T: 059 927 619

pisarna Litija: Ponoviška cesta 12

pisarna Zagorje: C. Borisa Kidriča 2

Pisarni sta zaradi preprečevanja širjenja okužb s koronavirusom do nadaljnjega za osebna srečanja zaprti. Dosegljivi smo preko e-pošte ali telefona. Hvala ta razumevanje.