Degradirana območja lahko oživimo v sodelovanju z NVO

»Če neko društvo nudi začasno zavetje 70 brezdomnim ljudem in ta njihov program podpirata tako država kot občina, pa društvo ostane brez prostorov za delovanje – čigav problem je to? Zgolj problem tega društva, ali tudi države in občine?« Tako je Tina Divjak s CNVOS povprašala več kot sto udeležencev nacionalne konference Prostori ZA skupnost, ki je prek spleta potekala v četrtek, 17. novembra 2022, in sta jo organizirala Mreža stičišč nevladnih organizacij ZaNVO ter Skupnost občin Slovenije.

Predstavniki občin in nevladnih organizacij so na njej predstavili in iskali poti, ki vodijo »od praznih ruševin do polnih vsebin«, kot so organizatorji podnaslovili nacionalno srečanje. Po dveh urah so bili zbrani enotni, da če je volja, se najde tudi pot – če ima torej občina lastne prazne prostore, obstajajo načini, da jih nameni programom za svoje občane in občanke. A so ti načini po sedanji zakonodaji precej omejeni, zato je bilo na konferenci moč slišati tudi več predlogov, kako to področje izboljšati.

»Vsi vemo, da prazni prostori prinašajo stroške, kazijo podobo mesta ipd. Zakaj jih torej ne napolnimo? Zakon omogoča brezplačno uporabo za NVO v javnem interesu. Lokalna skupnost pa lahko z razpisom sama določi, kakšne vsebine si želi oz. potrebuje za svoje občane. NVO tako namesto za najemnine, sredstva še bolj namenja programom za ljudi,« je dejala Divjak in predstavnike občin pozvala, da naj ne bo pri odločanju o zapolnitvi praznih občinskih prostorov glavno vodilo (le) profit.

Tina Cigler iz Regijskega NVO centra je v imenu mreže ZaNVO nanizala ducat primerov dobrih praks od Ajdovščine do Murske Sobote, kjer so lokalne skupnosti našle pravo pot in so iz nekoč degradiranih območij ustvarile nove javne prostore, v katerih z in za občane delujejo številne organizacije. In sicer po ključu: občina s praznimi prostori + NVO z idejami = nove vsebine za občane.

V številnih primerih so NVO pomagale tudi pri sami prenovi tovrstnih objektov. Natančnejše sta domač primer dobre prakse predstavila Rok Kosec in Jan Šimnovec, ki skupaj s številčno ekipo zagnanih prostovoljcev in različnih organizacij v zadnjih treh letih zapuščene opeke nekdanje vojašnice v Kamniku spreminjata v (dobesedno) Kreativno četrt Barutana.

Od Rige do Dubrovnika oz. kako so se takšnih izzivov lotile lokalne skupnosti v drugih državah, je predstavil Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora (IPoP). Državni sekretar Ministrstva za javno upravo Jure Trbič pa je povzel trenutno zakonodajo na tem področju in tudi njene omejitve, kot sta začasnost tovrstne rabe in pa status delovanja NVO v javnem interesu. Hkrati je zbrane pozval, da se v primeru »zakonodajnih dilem« obrnejo na ministrstvo. Je pa prisotne razveselila njegova izjava, da je »5+5« let maksimalna meja brezplačnega najema za NVO v javnem interesu »mit«.

In ker NVO nismo znani zgolj po tarnanju nad trenutnimi razmerami, ampak znamo ponuditi konkretne rešitve, je Senka Šifkovič z IPoP nanizala več predlogov, kako bi lahko sistemsko izboljšali tovrstna sodelovanja med občinami/državo in NVO. V.d. direktorice Urada za mladino mag. Tina Kosi pa je ob zaključku konference napovedala izid zbornika Prostori za mlade.