Uspešna partnerstva NVO in podjetij - I. del

Klasičnim potrošniškim poslovnim modelom v zadnjem času jemljejo pozornost tista podjetja, ki se profilirajo družbeno odgovorno. V teh podjetjih in organizacijah se namreč zavedajo, da izvajanje aktivnosti na področju družbene odgovornosti pogosto vodi tudi k boljšim rezultatom poslovanja podjetja. Pri tem jim vedno bolj pomagajo NVO.

Ko govorimo o družbeni odgovornosti podjetij, ne moremo mimo t.i. CSR (Corporate social responsability) ali po domače strategije družbene odgovornosti podjetja ali DOP. Gre za strateški dokument v katerem podjetje opredeli cilje, učinke, aktivnosti ter partnerje in mehanizme za doseganje ciljev družbene odgovornosti podjetja. Pomembno je, da takšnih dokumentov ne pripravljamo z namenom zadoščanja papirnim standardom in jih kasneje nihče niti ne pogleda, kaj šele uresničuje. Pač pa jih je potrebno oblikovati kot razvojne dokumente na podlagi katerih bo gospodarska družba razvila inovativne produkte, pristope ali aktivnosti, ki bodo poleg izvajanja družbeno koristnih aktivnostih pripomogla tudi k izboljšanju rezultatov marketinga, k povečanju kredibilnosti njihovih blagovnih znamk in samega podjetja, utrjevanju odnosov in povečanju zvestobe strank, poslovnih partnerjev ali uporabnikov. Pri tem jim pogosto pomagajo nevladne organizacije.

Strategija CSR ali DOP (družbena odgovornost podjetja) deluje kot notranja regulativa podjetja, ki podjetje naravnava v blažitev socialnih in okoljskih vplivov. Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njihovih odločitev in dejavnosti na družbo in okolje, da s preglednim in etičnim ravnanjem prispevajo k trajnostnem razvoju. Strategija DOP mora biti seveda pripravljena v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ter integrirana v celotno organizacijo oziroma v podjetje.

Izvajanje družbeno odgovornih aktivnosti pogosto vodi v inovacije, v izboljšanje konkurenčnosti podjetja ter v dolgoročno zaupanje zaposlenih in potrošnikov.

Kje v tej zgodbi se pojavijo nevladne organizacije? Nevladne organizacije so tako kot podjetja pravne osebe. Izvajajo določeno dejavnost, imajo kadrovske kapacitete, razpolagajo z določeno opremo in prostori, imajo strategijo delovanja, organe odločanja, uporabnike svojih dejavnosti, partnerje ipd. Za razliko od podjetji so nepridobitne, neprofitne in neodvisne organizacije.

Nepridobitna je tista organizacija, ki se ne ustanovi z namenom opravljanja pridobitne dejavnosti ali pridobivanja dobička z namenom razvoja, olajševalna ali pospeševanja pridobitne dejavnosti svojih ustanoviteljev ali članov. Neprofitna je tista organizacija, ki na podlagi akta, v katerem določa svoja namen, dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki uporablja izključno za doseganje svojega namena ali ciljev in svojega premoženja ne deli med svoje ustanovitelje, člane ali druge osebe. Nevladne organizacije so neodvisne, kar pomeni, da v njenem poslovodnem organu obstaja tričetrtinska večina ljudi, ki niso predstavniki države, samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava, političnih strank, gospodarskih družb, sindikatov ali fizičnih oseb, ki samostojno opravljajo pridobitno dejavnost in drugih oseb, ki niso nepridobitne. 

Dejavnost nevladnih organizacij je usmerjena v doseganje in sprožanje pozitivnih družbenih in okoljskih učinkov, izvajanje različnih družbeno koristnih dejavnosti in v zagovarjanje interesov civilne družbe pri oblikovanju lokalnih, regionalnih ali nacionalnih politik ter v učinkovitejše vključevanje družbe v procese odločanja. Skratka NVO so organizacije, katerih glavni fokus je izboljšanje stanja v družbi in okolju.

Nevladne organizacije delujejo na različnih področjih. Poleg športnih in kulturnih dejavnosti, delujejo tudi na področju sociale in okolja, nekatere NVO so izrazito razvojno in raziskovalno naravnane, druge združujejo veliko število ljudi, nekatere NVO delujejo v javnem interesu, nekatere izvajajo tudi javne storitev ipd. V sektorju je ogromno posebnega in strokovnega znanja, terenskega poznavanja problematike in potreb določenih skupin prebivalstva. Takšnih organizacij je v vsakem lokalnem okolju precej. Nekje je sektor bolj razvit, nekje manj.  V Sloveniji je tudi kar nekaj velikih in močnih  NVO, ki so organizacije s pomembno strateško in politično vlogo, velikim zagovorniškim vplivom in močno kredibilnostjo.

Nevladne organizacije delujejo na področju kulture, vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, družinske politike, razvoja demokracije, varstva pred diskriminacijo, varstva človekovih pravic, invalidskega varstva in opravljanja humanitarne dejavnosti, varstva enakih možnosti žensk in moških, varstva starejših, integritete v državi in civilni družbi, varstva potrošnikov, prehrane, promocije in organiziranja prostovoljstva, mladinskega sektorja, spodbujanja turizma, varstva kulturne dediščine, varstva okolja, ohranjanja narave, urejanja prostora, varstva in zaščite živali, kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja, športa, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, prometne varnosti, mednarodnih odnosov, zunanjih zadev, mednarodnega razvojnega sodelovanja, mednarodne humanitarne pomoči, razvoja nevladnih organizacij, razvoja informacijske družbe, znanosti in tudi na nekaterih drugih področjih.

Dejavnosti nevladnih organizacij se tako lahko najlažje poravnajo s področjem družbene odgovornosti podjetja. Povezujejo pa se lahko tudi ukrepi zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu, zelo učinkovito se vključujejo  v aktivnosti marketinga  in blagovnih znamk, komunikacije, raziskovanja trga. Pogosto se v partnerstvu s podjetji pojavljajo tudi kot strokovni svetovalci in pri povezovanju z lokalnimi ali nacionalnimi oblastmi.

Nevladne organizacije podjetjem običajno najprej ponudijo tri stvari: kredibilnost, strokovna znanja in doseg oziroma vidnost. Primer kredibilnosti: logotip okoljske nevladne organizacije (npr. The rainforest alliance) na vrečki čaja pomeni, da za  okoljsko odgovornost poleg podjetja, ki čaj proizvaja, jamči še nekdo drug – v tem primeru neodvisna nevladna organizacija. Primer strokovnosti: Podjetje ima izjemna strokovna znanja pri izdelavi produktov za razkuževanje stranišč, nevladna organizacija (npr. UNICEF) pa ima strokovna znanja in izkušnje pri izboljševanju sanitetnih pogojev v državah v razvoju. Primer vidnosti: Projekt podjetja in nevladne organizacije bo vsekakor pomenil dodatno vrednost in bistveno več vsebine, kot jo imajo suhoparni oglasi podjetji. Obe organizaciji tako pripravijo pestro in privlačno vsebino in jo razširijo preko svojih mrež. Mreže nevladnih organizacij so pogosto razširjene med javne, nevladne, mednarodne in strokovne deležnike, ki jih zasebni sektor v nekaterih primerih težje doseže.   

Podjetja se z nevladnimi organizacijami povezujejo iz različnih razlogov:

  1. NVO so povezni in vpeti v skupnost oziroma predstavljajo del skupnosti. Podjetje lahko preko NVO – ja hitreje in bolj učinkovito doseže skupnost ali pridobi določene informacije.
  2. NVO pogosto temeljito in strokovno poznajo določeno strokovno področje oziroma določeno ciljno skupino, njihove potrebe interese in življenjske stile.
  3. NVO- ji lahko podjetjem, ki vstopajo na nov trg svetujejo kako bolj odgovorno vstopiti na lokalni trg, upoštevaje specifičnosti okolja ali jim svetujejo na področju specifične problematike – okolje, človekove pravice, starostniki, ogrožene ciljne skupine ipd.
  4. NVO- ji poznajo lokalne potrebe, problematike, ki jih še nihče ni naslovil.
  5. NVO- ji lahko podjetjem, ki nimajo izdelane vizije za izvajanje strategije družbene odgovornosti pomagajo pri razvoju rešitev na tem področju.  
  6. NVO lahko sodelujejo pri načrtovanju in implementaciji strategije družbene odgovornosti v podjetjih;
  7. NVO lahko delujejo kot povezovalni člen med skupnostjo in podjetjem pri družbeno odgovornih akcijah, programih;

Več sledi...

Projekti

Stičišče NVO osrednje SlovenijeZLHT - Regionalni center NVOYOUTH IS EUROPEAN FUTURE-Mladi so prihodnost Evrope- mreža mest proti EvroskepticizmuYOUROPE: S povezovanjem do boljše EvropeEvropski center za informiranje civilne družbeTwinfos-informiranje in podpora pobratenju

Sofinancerji

Ministrstvo za javno upravoEvropa za državljaneobčina litijaZRSZZ

Hitri kontakt

E: info@consulta.si

T: 059 927 619

pisarna Litija: Ponoviška cesta 12

ponedeljek in sreda: 9.00-15.00

pisarna Zagorje: C. Borisa Kidriča 2

po predhodnem dogovoru